Aktualno

PROGRAM DELA ZA MESEC OKTOBER 2015

PROGRAM DELA ZA MESEC SEPTEMBER 2015

31. 8. 2015 – Sestanek za starše učencev 1. razreda

1. 9. 2015 – prvi šolski dan s Piko Nogavičko

8. 9. 2015 – Šola za starše, predavanje Vlaste Nussdorfer

17. 9. 2015 – ogled lutkovne predstave Ena ena tri

17. 9. 2015 – 1. skupni roditeljski sestanek za starše

30. 9. 2015 – CŠOD Čebelica 4., 5. razred

 

 

 

VABILO NA PRVI SKUPNI RODITELJSKI SESTANEK

Vabimo Vas na prvi skupni roditeljski sestanek, ki bo v četrtek, 17. 9. 2015, ob 17. uri v učilnici 4. in 5. razreda na Podružnici Studenec.

Vabljeni starši učencev od 1. do 5. razreda.

Vodja podružnice

Andreja Janc, prof.

 

 

RAVNATELJICA NA OBISKU

Ravnateljica  je obiskala naše prvošolčke in jim zaželela vse dobro v novem šolskem letu.

 

 

DRUGI ŠOLSKI DAN NA STUDENCU

Še nismo uredili vseh zvezkov in  jih popredalčkali, so nas že prijetno presenetili lutkarji iz Sevnice.

Ogledali smo si čudovito lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja.


 

PRVI ŠOLSKI DAN NA STUDENCU

 

Na prvi dan nas je obiskala Pika Nogavička, ki je govorila samo angleško.  Prvošolčke so pospremili tutorji iz 5. razreda.

ZAKLJUČNA PRIREDITEV

Slovesni zaključek šolskega leta na POŠ Studenec bomo imeli v torek, 23. 6. 2015, ob 17. uri.

Vabljeni!

Učenci in učiteljice POŠ Studenec

 

Gledališka predstava Ko gozd obmolkne

V sredo, 17. 6. 2015, si bomo lahko  ob 10.30 v dvorani gasilskega doma na Studencu ogledali gledališko predstavo Ko gozd obmolkne v izvedbi

Gledališkega kluba OŠ Sava Kladnika Sevnica.

 

Poslikava podpornega zidu

Učenci so v okviru neobveznega izbirnega predmeta umetnost dne 9. 6. 2015 poslikali podporni zid –

škarpo, ki se nahaja v bližini šole. S svojim delom so zelo zadovoljni, prav tako so nad njihovim delom

navdušeni sošolci in krajani.

Skarpa        škarpa 3 škarpa        skarpa 6 skarpo5

Andreja Janc, prof.

 


KOLEDAR DELA ZA MESEC OKTOBER 2014

2. 10. 2014 – Slavnostna otvoritev šole na Studencu

6. 10. 2014 – Kulturni dan v Sevnici, Ogled gledališke predstave

7. 10. 2014 – Športni dan na Studencu, 1. – 5. razred

7. 10. 2014 – Skupni roditeljski sestanek v Sevnici, predavanje Aleksandra Zadela

8. 10. 2014 – Tehniški dan, Izdelava papirja, 1. – 5. razred

9. 10.2 014 – Kulturni dan, Babica pripoveduje, 1. – 3. razred

10. 10. 2014 – Naravoslovni dan, Evakuacijska vaja 1. – 5. razred

11. 10. 2014 (delovna sobota, nadomeščamo 2. 1. 2015) Kulturna prireditev Veter v laseh

16. 10. 2014 – Govorilne ure za učence od 1. do 5. razreda

 

KOLEDAR DELA ZA MESEC SEPTEMBER 2014

11. 9. 2014 – Skupni roditeljski sestanek ob 17. uri

28. 9. 2014 – Nastop v Gostišču Janc

KOLEDAR DELA ZA MESEC MAJ

–           6. 5. 2014 – LAS Posavje, Naravoslovni dan od 1. do 5. razreda (čebelar, delavnice)

–           prvi teden v maju tek za ŠVK

–           8. 5. 2014 – Govorilne ure

–           8. 5. 2014 – Roditeljski sestanek za 1. razred ob 17. uri

–           9. 5. 2014 – Naravoslovni dan 5. razred

–          13. 5. 2014 – Obisk policista, konjenice in psov vodnikov v sodelovanju z enoto Cepetavčki

–          15. 5. 2014 – konferenca

–          20. 5. 2014 – Naravoslovni dan ModriJan, Poskusi z vodo, 2. razred

–          28. 5. 2014 – Tehniški dan, Naredi sam, 2. razred

–          27. 5. 2014 – Ogled sevniškega gradu

–          28. 5. 2014 – Podelitev bralne značke

OBISK SEVNIŠKEGA GRADU

Danes, 27. 5. 2014, smo se učenci OŠ Sava Kladnika Sevnica POŠ Studenec odpravili na grad.

Tam nas je sprejela dvorna dama Marija in nas popeljala na dvorišče. Na dvorišču nas je čakal oskrbnik Ciril. Pokazal nam je ­­vodnjak želja, nato  nas je napotil proti baronovi spalnici. Šli smo po hodniku poslikanem z arabeskami. Ko smo prišli, je baron še spal, zato ga je gospa Marjanca poskušala zbuditi. Ker ji ni uspelo, smo poskusili še mi in uspelo nam je. Baron je bil slabe volje, zato smo mu zapeli pesem. Oskrbnik nam je pri tem pomagal, a ni bil ravno najboljši pevec. Potem smo šli smo v šolski muzej, nato pa v baronov salon. Sestavljen je bil iz treh delov: predsobe, jedilnice in glasbenega salona. Oskrbnik nam je tam zaupal, da v resnici lepo poje, kadar v bližini ni barona. Povedal nam je, da tako poje zato, ker bi drugače moral peti ves čas. V dokaz je z nami tudi zapel. Ni lagal, res je bil dober pevec. Nato nas je odpeljal v jedilnico, kjer je baron zajtrkoval. Pogovorili smo se, potem pa je Marjanci naročil naj nam prinese piškote. Oskrbnik pa nas je prepustil Snežki, ki nam je pokazala nekaj lutk. Med ogledom smo srečali ministra za kulturo Baltazarja, s katerim smo se tudi slikali. Odšli smo tudi v zelo lep grajski park. Toda morali smo se odpraviti, zato smo se hitro slikali in odšli.

Za nami je bilo lepo doživetje.

Tim Cizerle, 5. razred Studenec

OBISK GRADU

Danes smo se odpravili na sevniški grad. Ko smo prišli, nas je pričakala Marija, ki je grajska gospa. Skrbi za živali, plete in zbuja prebivalce gradu. Potem je prišel še Ciril, ki je grajski oskrbnik. Skrbi za park in drugo okolico gradu. Stopili smo do vodnjaka želja. Ciril si je zaželel, da bi zopet srečal svojo Marjanco. Že v naslednjem koraku jo je zagledal, ko je pomivala okna. Povedala je, da gospod baron še spi. Ni ga mogla zbuditi, zato smo ga morali mi. Ko se je zbudil, je bil zelo tečen. Drl se je na Cirila. Zapeli smo mu pesem Srečen dan in jeza je popustila. Dokler se ni uredil, smo si še malo ogledali grad. Odšli smo v jedilnico, kjer je gospod baron še jedel. Povedal nam je, da gre na Dunaj. Za slovo smo mu zapeli še eno pesem. Odšli smo si še ogledat lutke. Bile so zelo zanimive. Gospa pa nam je z nekaterimi lutkami  tudi nekaj zaigrala. Ogledali  smo si staro učilnico. Klopi so bile zelo majhne. Pisali so s peresi, ki so jih namakali v črnilo. Ogledali pa smo si park. Imel je dva vodnjaka. Šli smo na kombi in domov. Najbolj so mi bije všeč lutke in gospod baron.

Amadeja Cizerle, 5. razred Studenec

SREČANJE S PRIJATELJI IZ POŠ JAVORJE

V petek, 25. 4. 2014,  smo učenci OŠ Sava Kladnika Sevnica podružnica Studenec odšli na Koroško. Tam smo se srečali z našimi prijatelji iz podružnice Javorje.

Ob sedmih zjutraj nas je pričakal avtobus. Med prijetno vožnjo smo se ustavili na počivališču Lopata, kjer smo imeli malico. Ko smo po dveh urah in pol vožnje končno prispeli, smo pojedli drugo malico. Naši prijatelji so nas posebno presenetili, saj so nam pripravili orientacijski pohod. Razdelili so nas v skupine ter nam dali  zemljevid in list z vprašanji. Najprej smo morali poiskati smreko številka štiriinsedemdeset ter odgovoriti na nekaj vprašanj. Kmalu za tem smo morali poiskati štor in odgovoriti na še nekaj vprašanj. Nato smo morali poiskati klopce in razmisliti ali bi bil potreben smetnjak  ter na orientacijski karti označiti tri najvišje vrhove. Kasneje smo morali ugotoviti, na kateri nadmorski višini leži določena kmetija ter zakaj je kmet izruval drevesa. Nazadnje smo morali narisati kapelico in ji določiti strani neba ter odkriti ime cerkve, ki stoji nad šolo. Cerkev se imenuje cerkev sv. Magdalene. Ko smo to opravili, smo šli v šolo.

Šola je  majhna, a prijetna. Najprej smo se malo poigrali in počakali ostale skupine. Toda kmalu je prišel čas za kosilo. Za kosilo so bile hrenovke in pomfri. Nekaj časa smo še raziskovali šolo in odkrili telovadnico, kopalnico in knjižnico. Kmalu  je prišla na vrsto še sladica. To je bil puding. Čas je zelo hitro minil in kmalu smo morali domov. Oni so nam dali v dar kazala za knjige, mi pa njim zvončke. Na hitro smo se poslovili, nato pa smo odšli. Od doma nas je ločila samo še vožnja z avtobusom.

Bilo je lepo, a doma je najlepše.

Tim Cizrele, 5.r. POŠ Studenec

ŠPORTNI DAN

V petek, 25.4. 2014, smo učenci Osnovne šole Studenec odšli k našim prijateljem na Koroško.

Sprejeli so nas s toplimi nasmeški, čeprav pod dežniki. Dež je rahlo padal, a z našo dobro voljo smo ga hitro pregnali. Razdelili smo se v skupine. Jaz sem bila pri učiteljici Eriki in z drugimi učenci. Morali smo reševati razne naloge. Med potjo pa smo spoznali tudi nekaj koroških  besed.  Všeč  so nam bili nekateri kamni, zato smo si jih nabrali polne žepe.

Kmalu smo prispeli do šole, kjer nas je že čakal gospod, ki je pekel hrenovke in krompirček. Šola se nam je sprva zdela majhna, a učilnica je bila kar dosti velika. Pojedli smo, se poslovili in odšli proti domu.

Amadeja Cizerle, 5.r. , POŠ Studenec

IZLET NA KOROŠKO – JAVORJE

V petek, 25.4.2014, smo se učenci OŠ Studenec ob sedmi uri odpravili na Koroško.

Na poti smo videli HE Boštanj, rudnik premoga Velenje, TE Šoštanj in ravnine, polne hmelja. Ko smo prišli do konca poti, so nas pozdravili učenci in učiteljica Bojana iz POŠ Javorje. Učenci iz Studenca smo pojedli malico. Nato smo se razdelili v skupine po žrebu rožic. Dobili smo mape z nalogami. Vsaka skupina je odšla sama na pohod druženja. Sledili smo nalogam. Na poti smo na tleh našli zanimive kamne. Ko smo se vsi zbrali v šoli naših prijateljev s Koroške, so na s pogostili z pečenimi hrenovkami in pomfrijem. Ko smo pojedli smo si malo ogledali šolo. Ko smo si jo ogledali, je bil že čas, da odidemo. Izmenjali smo si darilca in odšli proti domu.

Tako je bil cel, a lep dan za nami.

Lorena Zgonc 5. razred

KOLEDAR DELA ZA MESEC APRIL

3. 4. 2014 – Govorilne ure

6. 4. 2014 – Pozdrav pomladi ob 16.00 v Kulturnem domu na Studencu

8. 4. 2014 – Naravoslovni dan Vodni detektiv za 3. in 4. razred (rezervni termin 23. 4. 2014)

13. 4. 2014 – Prireditev za RK Studenec

16. – 18. 2014 – CŠOD Jurček 2. in 3. razred (Erika Anzelc Intihar)

26. 4. 2014 – Športni dan Koroška za vse učence od 1. do 5. razreda

 

KOLEDAR DELA ZA MESEC MAREC

2. 3. 2014 – Pustno nedeljsko rajanje na Studencu, animatorke so devetošolke

5. 3. 2014 – Pravljični večer vodi Veronika Pečnik Zgonc (17.00)

6. 3. 2014 – Govorilne ure za 1.,2., 3., 4., 5. razred (15.00 – 17.00)

6. 3. 2014 –  Roditeljski sestanek za 2., 3. razred, tema CŠOD Jurček (16.00)

12. 3. 2014 – Pravljični večer vodi Erika Anzelc Intihar (17.00)

13. 3. 2014 – Srečanje gledaliških skupin Občine Sevnica, kulturni dan za vse razrede

19. 3. 2014 – Pravljični večer vodi Sonja Revinšek Zalezina (17.00)

26. 3. 2014 – Pravljični večer vodi Erika Anzelc Intihar (17.00)

JAZ LEGIONAR

Odločil sem se, da bom  postal legionar. Šel sem do cesarja in ga prosil, če bi to lahko tudi postal.

Urjenja so bila težka. Moral sem se naučiti metati kopije, mečevati, postaviti v želvo… in še cel kup spretnosti. Končno sem urjenje uspešno prestal. Danes ponoči gremo napadat Galce. Bil sem malo živčen, takrat se mi je posvetilo najhujše, lahko umrem. A kmalu se nisem več obremenjeval s tem. Oblekel sem si tuniko, prosil nekega drugega legionarja, da mi je pomagal obleči oklep, si pripasal pas in obul sandale. Ko sem si na glavo poveznil čelado, si na levo stran pripel bodalo, na desno pa meč, ter vzel še obe sulici in zelen ščit, sem se počutil že malo bolj samozavestno. Čisto za konec pa sem vzel še Marijevo mulo. In smo odšli, žal pa so cingljanje naših jermanov slišale race in zagnale takšen vik in krik, da so verjetno zbudile pol vasi. Naš prihod torej ni bil presenečenje. Kar naenkrat pa so po zraku začele frčati puščice, hitro smo naredili želvo. Ko je bil napad mimo smo jim odgovorili tako, da smo najprej vrgli lahke kopije in nekaj jih je padlo. Nato pa smo vrgli težje sulice in padlo je pol vasi. Šele takrat pa se je začela prava bitka, potegnili smo meče in napadli, nekje na sredini krikov sem bil tudi jaz. Galci so padali kot za stavo. Kar naenkrat pa je pred mano neki Galec dvignil meč, konec je z mano. Takrat pa je od  nekod priletelo bodalo. Bil sem ravno dovolj hiter, da sem videl nekega legionarja, ko je spustil roko. Tedaj pa sem opazil, da ga bo eden od Galcev nabodel. Toda malo preden je to storil, sem mu v hrbet zapičil bodalo. Pet minut kasneje smo zmagali. Tooo!

Od tega je minilo dvajset let in jaz sem končal vojaško službo, ter pridobil kar nekaj izkušenj.

Tim Cizerle, 5. S

JAZ RIMLJANKA

Jaz  sem Rimljanka Romana (Roman pomeni rimski vojak – legionar). Doma sem iz Rima. Po našem izročilu so pričakovali, da smo dostojanstvene žene, matere in da skrbimo za življenje v domačem gospodinjstvu. Dekleta  izobražujemo le do prve stopnje, če jih sploh. Koliko prostosti imamo ženske,  je v dovršni meri odvisno od naše premožnosti in položaja. Bogate ženske uživamo precejšno neodvisnost, zlasti če so nekatere vdove. Žene cesarjev in senatorjev smo zelo pogosto vplivne, čeprav ostajamo v ozadju. Na drugem koncu lestvice je veliko suženj, njihovo delo je streženje dam in  delo na kmetiji. Oblačila so večinoma volnena ali lanena. Me bogatašinje smo oblečene v hladne uvožene tkanine, kot sta kitajska svila ali indijski bombaž. Nosimo spodnjo in zgornjo plast. Opravila, ki so potrebna, torej predenje, tkanje in šivanje, so po izročilu prepuščena nam ženskam, vendar se jim bogatašinje izmikamo. Cesar Avgust je zahteval  od hčere Julije, naj se ukvarja s temi opravili, ker je hotel, da nam bo zgled pri ohranjanju starih rimskih značilnosti in ženskih odlik. Juliji pa se zdi, da je to delo neumno. Tudi me bogatašinje smo se strinjale. Tudi jaz se ličim. Sedaj je moderna bela polt, dosežem jo z nanašanjem krednega prahu ali svinčevega belila. Rdečo okro (rastlina večih imen) uporabljam  za rdečilo in rožnate odtenke. Oči pa ličim s sestavinami na podlagi pepela ali antimona. Nekateri kozmetični pripravki so zelo strupeni. Za pričesko pogosto uporabljam lasne vložke, da lahko dosežem celoten učinek. Rimljanke nosimo veliko prstanov, zapestnic in ogrlic. Nakit je večinoma iz cenenega brona ali včasih stekla. Veliko žensk si da preluknjati ušesne mešičke za uhane. Včasih si oblačila spnem s sponkami.        Zunaj doma ali delavnice je za ženske nekaj poklicev, vendar ne veliko. Bogatašinje lahko postanemo svečnice, med katerimi so pomembne deviške vestalke. Nekaj jih je samostojnih. O eni je znano, da  izdeluje SVETILKE. Nekatere so poklicne babice, frizerke, nekaj je zdravnic, vendar moški večino poklicev obdržijo zase.

Rimljani nekaj suženj urijo za gladiatorje.

Rada sem Rimljanka, a še raje sem SLOVENKA.

Lorena Zgonc, 5. S

BIVANJE V CŠOD ČEBELICA

V četrtek, 6. 2. 2014, smo odšli v CŠOD Čebelica. Ko je avtobus prispel, smo odšli z avtobusa v dom.

V domu nas je gospod Matej počakal v avli. Povedal je, da se moramo sezuti in sleči oblačila. odšli smo v jedilnico , kjer nam je vse razkazal. Potem smo imeli za kosilo makaronovo meso. Razkazal nam je sobe. Jaz sem bila v sobi Lisice. Iz potovalk smo pospravile v omare in preoblekle postelje. Bila je že noč. Šli smo si umit zobe in pisat dnevnike. Učiteljica nam je dala poljubček in nam prebrala pravljico. Tako smo lažje zaspali.

Naslednji dan smo se zbudili ob 7. uri. Zbudili smo se ob glasbi Gamgamstajl. Ob 8. 00 so ocenjevali sobe in dobile smo 9 točk. Sledil je zajtrk. Odšli smo na pouk nogometa, kjer smo veliko izvedeli o nogometu. Na snegu smo se bobali in streljali z lokom.

Tretji dan smo se imeli zelo dobro. Najbolj mi je bil všeč tek na smučeh. Odšli smo domov. V šoli so nas počakali starši.

V CŠOD bi še šla s starši.

Lea Cerovšek, 5. S

NOČ NA ŠOLI

V četrtek smo prespali na šoli. Imeli smo navaden pouk. Po pouku smo šli na kosilo. Po kosilu smo se preoblekli in šli izrezovat buče. Ko smo jih izrezali, smo šli v Ajdovsko peč. Odpravili smo se do šole. Pripravili smo si ležišča. Pojedli smo malico in prižgali eno bučo. Ko smo vse to  opravili, smo šli k lovcem. Pri lovcih nam je gospod povedal nekaj o lovu in orožju. Nato smo ob ognju pekli hrenovke in meso. Šli smo se tudi skrivalnice. Naredili smo nekaj fotografij in šli nazaj proti šoli z baklami. Pri šoli smo prižgali še ostale buče. Umili smo se in šli v spalne vreče. Prišel je duh in nas strašil. Prebrali smo nekaj pravljic. Čez dolgo časa smo zaspali.

Žiga Žnidaršič, 5. S

PRESPALI SMO NA ŠOLI

V četrtek, 24. 10. 203, smo prespali na šoli s 4. razredom. Najprej smo imeli normalen pouk. Nato smo naredili domačo nalogo in ob 14. uri smo začeli rezati buče. Vsaka dvojica je naredila svojega strahca in vse buče so bile izredno lepe. Ko smo izrezali buče, smo postali zelo lačni. Pomalicali smo sirovke in se odpravili v Ajdovsko peč. Pot do tja je bila zelo zabavna, saj smo se smejali in se obmetavali z listjem. Kmalu smo prispeli in odšli v jamo. V njej smo se slikali in počasi odšli proti šoli. Ko smo prišli v šolo, sta nas tam že čakali Ana in Nežka, ki sta naju z Loreno naučili nekaj zaigrati na klavir. In tako je napočil časa, da se napotimo k lovcem. Ko smo prispeli, smo najprej imeli predstavitev. Skupaj smo spekli hrenovke in meso. Potem smo se igrali. Ob osmi uri, smo vzeli bakle in pojoč odšli proti šoli. Umili smo se in zlezli v spalne vreče. Učiteljica nam je prebrala pravljico. Kar naenkrat pa je v učilnico planil duh, ki je svetil s svetilko. Kmalu smo ugotovili, da je bil gospod pomočnik. Potem smo res morali spat. Nekaj časa smo se še pogovarjali.

Zjutraj nas je gospa učiteljica zbudila z radijem. Umili smo se, pojedli zajtrk in pripravili na pouk. Škoda, da drugo leto ne bomo morali več prespati.

Amadeja Cizerle, 5. S

ZMAJEVA PESEM

V beli Ljubljani sredi

mesta,vleče se

dolga zmajeva cesta.

Trije zmaji na mostu pristali,

četrtega ulovili in

ga na svoj prostor posadili.

Ker pa so dolgo

na mostu sedeli so

čisto okameneli.

Sedaj kot kipi

tam stojijo in se

nikogar ne bojijo.

Lorena Zgonc, 5.S

NASTOP V DOMU UPOKOJENCEV NA IMPOLJCI

V sredo, 19. 2. 2014,  smo se odpravili nastopat v Dom upokojencev in oskrbovancev na Impoljco.

Ko smo zjutraj prišli  v šolo, smo imeli vajo. Po malici pa smo se z mini  avtobusom odpravili v Dom upokojencev Impoljca. Ko smo prišli tja,  smo odšli v njihovo telovadnico, kjer smo se pripravili za nastop. Ko smo čakali na nastop, nas je prišla pogledati ena gospa in nas začela objemati in pozdravljati.

Oskrbovanci so nas bili veseli, saj smo zelo živahni in prijazni otroci. Našega nastopa so bili veseli in so nas zelo pazljivo gledali in poslušali. Zaplesali smo jim, zapeli, recitirali in zaigrali. Mislim, da smo jim bili všeč. Po nastopu  so nas pogostili s sokom in roladico.

Bilo mi je zelo všeč, saj sem opazila, da smo jim polepšali dan.

Amadeja Cizerle,5.S

PUSTOVANJE NA STUDENCU

Ko sem prišla iz šole, sem pojedla kosilo. Nato sva z očkom pomagala sestrici Lii se preobleči v pustno šemo. Očka naju je odpeljal k sestrični Maji Ajdnik. Maja naju je naličila in začele smo pri Majini sosedi. Ko smo prišle do moje hiše, smo šle še v Cerovec k sošolcema Janu in Timu. Ko smo prišle nazaj do mene, nas je mami peljala v Rovišče. Tam smo prišle do ogromno hiš, a meni je bila čisto zadnja hiša najbolj všeč, ker je bila gospa, ki tam stanuje zelo prijazna. Maja je poklicala svojo mamico. Počakale smo jo na avtobusni postaji Rovišče. Po nas je prišla Majina sestra Petra in njena mamica. Pri Maji smo preštele denar in si ga razdelile. Dobile smo tudi veliko bombonov in nekaj krofov. Zvečer smo se utrujene vrnile domov. To pustovanje mi bo ostalo v lepem spominu.

Ela Falež 3.s

KAKO JE BILO V NEDELJO NA PUSTOVANJU

Ko smo prišli v gasilski dom so nas na vhodu v dom sprejele klovnese in nam razdelile obeske za igre. Ko so se igre začele, so nas klovnese poklicale. V prvi igri smo metali žogice čez obroče. V drugi igri smo s kijem kotalili žogico med stožci.V tretji igri smo skakali z žogo mimo stožcev in nazaj. V četrti igri smo morali vzeti zaklad. Vmes smo plesali, dobili smo tudi bonbončke. Za konec so nam klovnese dale krofe in sok. Klovnese so nas obvestile, da bomo imeli srčkov ples in smo zaplesali. Tako se je dobro končalo.

Nastja Turk, 3. S

KOLEDAR DELA ZA MESEC FEBRUAR

5. 2. – 7. 2. 2014 CŠOD Čebelica, 4. in 5. razred

12. 2. 2014 Vpis prvošolčkov

24. 2. 2014 – 28. 2. 2014 Zimske počitnice (pouk se prične 3. 3. 2014)


12. 2. 2014

OBISK INDIJE KOROMANDIJE

Bila sem pri prijateljici Neli Bokor. Skupaj sva zaspali. Ne vem kakšne sanje je imela Neli, ampak jaz sem imela ODLIČNE! Najprej sem bila v temni sobi z ogledali. Naenkrat sem prišla v Indijo Koromandijo. Tam sem jedla jedi iz čokolade, sladoleda in bonbonov. Vsi so me stregli, kot bi bila kraljica. Pokonci sem bila do treh zjutraj. A sem se kmalu zbudila in šla jest zajtrk.

Ela Falež, 3. razred

11. 2. 2014

CŠOD ČEBELICA – MOJ DNEVNIK

1. dan, 6. 2. 2014, četrtek

Danes, 6. 2. 2014,  smo se odpravili v dom Čebelica. Najprej nas je pozdravil prijazen gospod po imenu Matej. Ker sobe še niso bile pospravljene, smo najprej pojedli malico. Potem smo odšli v sobe. Najprej smo morali vso prtljago zložiti v omare. Za tem smo imeli sestanek. Po sestanku pa kosilo. Po kosilu smo imeli pol ure odmora. Nato pa so že sledile popoldanske dejavnosti. Razdelili smo se v dve skupini. Naša skupina je odšla najprej k učitelju Dragu, ki nas je poučeval o prometu. Po sadni malici smo se zamenjali in odšli ven na sneg. Bilo je zelo zabavno. Spuščali smo se z bobi. Najprej eden po eden, potem po dva. Nazadnje pa smo se spustili vsi skupaj, kot vlakec. Po tem smo odšli v svoje sobe. Ob šestih bo večerja. Po večerji pa škratov ples. Ob pol desetih pa spanje.

2. dan 7. 2. 2014, petek

Zjutraj smo se zbudili ob sedmih. Potem smo imeli jutranjo telovadbo. Po telovadbi pa zajtrk. Po zajtrku smo imeli tek na smučeh. Za tekom smo imeli malico. Potem smo odšli k učitelju Dragu, ki  nas je poučeval o lokostrelstvu. Na koncu smo tudi mi lahko poskusili streljati. Po streljanju smo dežurni odšli 10 minut prej v jedilnico, da smo pripravili mize. Za kosilo smo imeli ribe in dušeno zelenjavo. Za sladico pa kompot. Po kosilu smo zopet imeli pol ure odmora. Potem smo se zopet razdelili v dve skupini. Naša skupina je odšla k učitelju Dragu, ki nas je poučeval o orientaciji. Najprej smo se pogovorili, kaj sploh je orientacija. Kmalu nas je zaposlil in morali smo rešiti UL. Petošolci smo pomagali četrtošolcem. Nazadnje pa smo se še odpravili ven. Učitelj nas je preizkusil ali se znamo orientirati tudi v naravi. Znali smo se. Po odmoru smo se zopet zamenjali. In odšli smo k učiteljici Živi, ki nas je poučevala o elektriki. Najprej nas je vprašala, za kaj  sploh rabimo elektriko. Potem smo dobili učne liste, da  smo jih rešili. Na njem so bile zabavne naloge. Ena izmed njih je bila tudi , da smo morali  sestaviti električni krog.  Iz škatle smo vzeli neko stvar in jo s krokodilčki speli. Če je žarnica zagorela, smo dali kljukico, da je prevodnik, če pa ni, pa izolator. Po večerji  smo imeli prosti čas. Najbolj mi je bilo všeč lokostrelstvo, elektrika, tek na smučeh in bobanje.

Amadeja Cizerle, 5. razred

MOJE SREČANJE S ŠPICPARKELJNOM

Nekega dne sem se sprehajala po gozdu. Potem sem prišla do jame. Ker se mi je zdela zanimiva, sem vstopila. Hodila sem in hodila. Naenkrat me je oblila črna tema in nisem videla izhoda iz jame. Kar na enkrat pa se je nekaj zasvetilo kot iskrica. Bil je majhen možic z dolgo brado, dolgimi nohti in špičastimi čevlji. Podoben je bil škratu. In tudi bil je škrat. Videl je, da sem čisto obupana in me je vprašal, kaj je narobe. Rekla sem, da ne morem ven, ker je čista tema. Rekel je: kaj mi daš, če ti osvetlim pot, da boš lahko odšla domov? Jaz pa nisem imela ničesar drugega kot majhno čokolado z nalepko. Strinjal se je, da jo vzame. Tako mi je pomagal iz jame. Povabila sem ga domov. Doma sem ga predstavila staršem in sestri. Starša mi nista pustila, da bi vstopil, ker ne smem v hišo voziti tujcev. Naslednji dan sem odšla v šolo sama. Ko sem hodila po dolgi vijugasti cesti, sem spet srečala tistega možica. Ker sem ga prejšnji večer pozabila vprašati za ime, sem to priložnost izkoristila sedaj. Odgovoril je, da mu je ime Špicparkeljc. Poslovila sva se, saj sem že čisto malo zamudila pouk. Naslednji dan se o škratu povedala sošolki Loreni.

Amadeja Cizerle, 5. razred

DRSANJE V KRŠKEM

V ponedeljek, 20.1.2014, smo se odpravili v Krško na drsanje. Preden smo se odpeljali, smo v učilnici 1. in 2. razreda pogledali projekcije, ki smo jih pripravili petošolci. Po tem je bil čas, da smo odšli, kajti avtobus nas je že čakal. Na avtobusu smo bili privezani in nasmejani do ušes, saj smo komaj čakali. Ko smo prišli do drsališča, smo šli pod šotor, kjer smo pojedli malico. Ko smo pojedli, smo odšli po drsalke. Obuli smo si drsalke in odšli na led. Bil  je bil umetno zaledenel. Na ledu smo najprej imeli razgibalne vaje, ki jih je vodil Kristjan, nato pa smo se vozili v nasprotni smeri urinega kazalca. Bilo ja zabavno, saj so kar naprej padali. Skoraj vsi smo kmalu znali dobro drsati, zato smo se šli črnega moža. Po tej igri smo tisti, ki nam je šlo zelo dobro, odšli hokej na ledu. Igrali smo kar dolgo, potem je učitelj zamenjal igralce. Nekateri igralci so igrali naprej, drugi pa smo odšli drsat. Učitelj nam je na led nametal klobučke, mi pa smo jih pobirali. Ko smo jih pobrali, smo se šli hitrostno drsanje na merjenje časa. Učitelj je meril čas. Ko smo šli vsi trikrat, smo nehali.  Jaz, Žiga, Amadeja in Kristjan smo odšli še en krog sami. Ko smo prišli ven, smo si sezuli drsalke in jih vrnili. Tam nas je že čakal čaj. Kmalu je prišel avtobus. Na avtobusu smo se preoblekli in se privezali. Ko smo prišli na Studenec, smo imeli kratko analizo, nato pa kosilo. Tako je bil prekrasen dan za nami.

Lorena Zgonc, 5. razred

30. 1. 2014

TEHNIŠKI DAN PAPIR, 4. RAZRED

Odličen primer medgeneracijskega sodelovanja se je odvijal na OŠ Sava Kladnika Sevnica. Mentor Slavko Eisenkoler s pomočnikoma Dolfijem in Petrom iz DUO Impoljca sta učencem pokazala, kako lahko recikliramo papir in ga ponovno uporabimo. Izvedli so tri delavnice. Vsak učenec je izdelal svoj list papirja. Delavnica se je izkazala za odlično, saj je Slavko Eisenkoler odlično opravil svoje delo.

Erika Anzelc Intihar


28. 1. 2014

100 LET SOKRAJANKE NEŽKE ŽNIDARŠIČ

Ko je prišel avtobus, smo šli na stoti rojstni dan. Teta Nežka je praznovala 100 let. Zapeli smo ji vse pesmi, ki smo se jih naučili v šoli. Za konec smo ji zapeli pesem Vse najboljše. Ko je bilo konec, se je pripeljala torta. Teta Nežka jo je prerezala. Mi smo šli v sobo. Tam nam je moja botrica dala za jest. Dobili smo bedrca in pecivo. Nazadnje pa še torto. In šli nazaj v šolo.

Nina Patricija Blatnik, 3. S

Včeraj je bil pouk zelo kratek. Zjutraj sem prispela v šolo. Najprej smo imeli pevski zbor. Po malici je po nas prišel avtobus. Z avtobusom smo se odpeljali v Sevnico. Prišli smo v Dom za ostarele. Počakali smo v sobi. Šli smo v dvorano, kjer so praznovali. Počakali smo na našo točko in začel se je naš nastop. Po nastopu smo spet  šli v sobo in dobili smo kosilo in torto. Praznovanje stotega rojstnega dne je bilo prečudovito.

Ela Falež, 3. S

 

Loading

Accessibility