OCENA FILMA JAZ SEM KRIV

Objavljeno: 10.02.2016 | Avtor: mlampret

Letošnji film ekipe učencev OŠ Sava Kladnika Sevnica je nastajal po literarni predlogi Bogomirja Magajne – Ananas. Zgodbo o prijateljstvu, katere osrednji motiv je kraja, so znali naši šolarji tako spretno prenesti na filmsko platno, da bi si nedvomno zaslužila nadaljevanje.

V prvi vrsti velja pohvaliti aktualizacijo. Ne samo kraja pisnega preizkusa, tudi drobnejši detajli, kot je na primer slabši socialni status enega od protagonistov, so domiselno izbrani ter primerni za naše kulturno okolje. Gledalec kar sočustvuje s stisko fanta, ki zaradi domačih razmer sošolki odreče gostoljubje in se namesto tega odloči za tvegan podvig. Če bi krajo dovolj previdno izvršil, bi mu morda celo uspela. Ampak na kraju zločina je pozabil dokazni predmet … Kako preprosto, pa vendar usodnega pomena. Vsekakor je na tem mestu zgovorna tudi glasbena podlaga, ki podkrepi dramatični trenutek vznemirljive odtujitve uradnega dokumenta.

Kar se tiče kakovosti, je očitno, da mladi filmarji iz leta v leto napredujejo. Poslužujejo se različnih lokacij (policijska postaja, dom upokojencev). Potrebno je kar precej dogovarjanja in usklajevanja, da takšne zadeve stečejo. Ne samo dogajalni prostor, ampak tudi dogajalni čas si zasluži pohvalo. Miselni preskok junaka Jakoba (vizualni efekt s krogi) nam nazorno pokaže, o čem fant razmišlja. Ravno tako je z osrednjo zgodbo smiselno povezan zaključek filma, ki je nekakšna nadgradnja celote. Glavni junaki z dobrimi deli »odslužijo svojo kazen«, se povežejo s starejšo generacijo, združijo prijetno s koristnim. Gledalec odide pomirjen.

Vsakdo, ki je sodeloval pri nastajanju filma, je nedvomno izkazal svoj trud ter prispeval najmanj kamenček v pisan mozaik celote. Sodelujoči učenci prostovoljci so to s svojimi izvirnimi idejami nedvomno dokazali. V filmski zgodbi pa je tokrat blestel tudi učitelj kemije, ki je svoj igralski talent do sedaj skrival oz. zanj nismo vedeli. Njegov umirjen in naraven pristop k zgodbi je bilo dobrodošlo presenečenje za gledajočo publiko, tako učence kot tudi njegove sodelavce.

Knjižna ali pogovorna izreka? Takšno vprašanje bi si verjetno zastavil vsakdo, ki želi ovekovečiti trenutke na filmskem platnu. Očitno so naši filmarji uspešno krmarili med tema dvema dilemama. Njihov jezik je živ, vzet iz okolja, od koder prihajajo. Prilagodili so ga situaciji, niso se ustrašili niti navala čustev, ki težko izbira besede. Sočna primera, ki jo na policijski postaji v pogovornem jeziku izreče eden od glavnih junakov, je izrečena na pravem mestu in na primeren način. Dobrodošla popestritev celote.

Če strnem: AKTUALNO, VŠEČNO IN ZANIMIVO.

 

V Sevnici, 5. 2. 2016

ČLANI KOMISIJE:

Barbara Košar, prof. (predsednica),
Gordana Kenda Kozinc, prof. (članica),
Nina Krejan, učenka (članica).