NAŠA GLEDALIŠKA PREDSTAVA KO GOZD UTIHNE

Objavljeno: 9.04.2015 | Avtor: mlampret

Učenci 7. razreda smo se pod vodstvom mentorice Jelke Slukan predstavili z gledališko predstavo Ko gozd utihne. Predstava govori o pohodnikih, ki sodelujejo na zahtevnem orientacijskem pohodu. Na čudežni jasi srečajo črna in bela bitja ter so postavljeni pred pomembno preizkušnjo. Ali jim bo uspelo? Zakaj poljub? RESNIČNOST ali PRAVLJICA?

Ko so gledalci prihajali v dvorano, smo igralci dobili metuljčke v trebuhu in imeli grozen strah, da bomo naše besedilo pozabili. Pomirili smo se z lepimi besedami in počutili smo se bolje, vendar smo še vedno imeli malo treme. V trenutku, ko so se luči v dvorani ugasnile in so reflektorji posijali na oder, pa se je začelo zares.

Pohodniki smo. Ustavimo se na jasi, da se bi malo spočili. Prikaže se Rok, ki nosi veliko nahrbtnikov (Temu so se vsi gledalci malo nasmejali.). Ko se želimo orientirati, nam kompasi kažejo v različne smeri. Tudi sonca ni nikjer, da bi se orientirali po njem. Za nami zagledamo velik štor. Ko smo ugotovili, da nam telefoni ne delajo, se je strah širil brez omejitve. Hoteli smo oditi, a nismo mogli, ker smo bili pod nevidnim steklom. Bili smo lačni in žejni, a hrana je izginila. Postali smo zaspani in Rok je zahteval, da nekdo straži. Ko smo vsi zaspali, se je nenadoma prikazala bela roka in položila na štor črno, grdo kroglo. Zatem pa se je pojavila še črna roka in položila lepo, bleščečo kroglo na drugo stran štora.

Ko smo se zbudili, smo najprej zagledali krogli na štoru. Vsako smo poizkusili. Lepa bleščeča krogla je imela grozen okus, medtem, ko je imela črna krogla čudovit, božanski okus. Ko smo se najedli, smo kmalu ugotovili, da je štor votel. Izžrebali smo Roka, da bo šel noter in pogledal, kaj je v njem. Ker ga je Aleš zafrkaval, je Neja razkrila skrivnost, da je zaljubljen Špelo. To Aleša postavi v nelagoden položaj. Špela Roku obljubi poljub, če mu bo uspelo.

Ko Roka potegnemo ven, je vznemirjenje čedalje večje. Posvari nas pred hudobnimi črnimi bitji, ki so nas napadla; bela in prijazna bitja pa so se postavila za nas in nas celo branila. Črna bitja so zmagala, a ko so videla odlomljeno črno kroglo, so izgubila vso moč in odšla nazaj v štor. Zdrznemo se, ko vidimo bela bitja ležati. Ko se bela bitja prebude, nam povedo, da smo čistega srca, zato so nam pomagala. Energijo smo jim vrnili z lepo skladbo, ki smo jo ustvarili z zvončki in s palicami. Kompasi in telefoni so začeli ponovno delovati, sonce se je prikazalo in hrana je zopet v nahrbtnikih. Končno smo se znali orientirati po severu in odšli proti cilju. Ko Aleš zopet zafrkava Roka, priteče Špela nazaj, mu da poljub in mu pomaga odnesti nahrbtnike.

Predstava je imela sporočilno vrednost – Ne sodi knjige po platnicah. Po končani predstavi smo se razveselili pohval učiteljev in učencev.

Alja Možina, 7. b

Loading

Accessibility