V ČEVLJE ODRASLIH SMO STOPILI UČENCI 6. C V PROJEKTU IGRIŠČE ZA GLEDALIŠČE
V ponedeljek, 23. 12. 2019, je na obisk prišel umetnik Tomaž Lapajne Dekleva. Postavili smo mu nekaj vprašanj in izvedeli, da ima tri otroke, muco, ki so jo rešili zapuščenosti, da je napisal kar nekaj iger za otroke, da se ukvarja z gledališčem. Igrišče za gledališče je pa dejavnost, ko pridejo v šolo umetniki, da se z učenci igrajo gledališče.
V uvodu smo se igrali igrici podajanje ploska in samuraji, nato pa smo se razdelili v skupine. Cilj igre je bil rešiti problem družine Jamnik, v kateri živijo mama in štirje otroci. Najstarejši Marko že hodi v šolo, kjer pa mu ravno ne gre najbolje, ne piše domačih nalog in rad se skrega z vrstniki. V bloku, kamor so se priselili, so stanovalci zaznali tak hrup, da so obvestili policijo. Vsaka skupina je dobila svojo vlogo: gospa Jamnik (mama Marka), socialna delavka, policist, Marko (najstarejši sin) in razredničarka. Skupaj smo prišli do rešitev, kako bi zmanjšali hrup v stanovanju ter Marku pomagali do dobrega uspeha v šoli. Nekaj ugotovitev: večje/novo stanovanje oz. hiša, Markov bi ob koncu tedna preživel pri sorodnikih, da bi delal domače naloge v podaljšanem bivanju, imeli bi osebno varuško … Vsem sta bili ti dve šolski uri zelo zabavni. Zanimivo je bilo, saj smo reševali »odraslo« težavo in se obnašali kot odrasli (razen Marka).
Ob zaključku smo naredili analizo in se igrali igrico, pri kateri je vsak izmed učencev povedal eno besedo tako, da je nastala nova zgodba. Zahvaljujemo se g. Tomažu Lapajnetu Deklevi, da nam pokazal/razložil del odraslega življenja.
Klara Požun in Lana Vurnek, 6. c
m
Mnenja učencev:
14x odl s pripisi: všeč mi je bilo reševanje družine , ker je bilo kot ta zares, ta igra vlog lahko komu kaj dobrega prinese v življenju, veliko smo se igrali, všeč mi je bilo podajanje ploska, delo v skupinah, ker smo bili na sestanku kot resnične osebe, igra samuraji;
5x prav dobro: reševanje Markove družine, igre, zabavno, poučno, le preveč glasni smo bili;
1x dobro: dobro reševanje zgodbe, ni mi bila všeč igra samuraji;
1x zadostno: všeč igra samuraji
Mnenje učiteljice Jelke Slukan:
V celoti za oceno 4, in to delo učencev. Zelo so »zagrabili« za igro vlog, reševali resno, znali argumentirati, se uskladiti. Nagrada za delo so mi besede kar 6 učencev, kjer so reševanje družine doživeli kot resničnost, pomembnost, da se oni čutijo odgovorni, da lahko sodelujejo. Odlično žal ne more biti, kajti 6 učencev je glasnih, s kratkotrajno koncentracijo in različnimi primanjkljaji. V vsaki skupini bil en opazovalec, ki je beležil komunikacijo in vedenje članov skupine.
Delo z umetnikom: odlično. Bral mi je misli oz. nadgradil je pripravo in izvedbo. Obogatil je moje delo. Splača se vložiti dodatno energijo.
Projekt: naj še dolgo živi!
Mnenje umetnika Tomaža Lapajneta Dekleve:
Delala sva z razredom, ki je precej živahen in več učencev potrebuje posebno pozornost učitelja oz. ima posebne potrebe (avtizem). Učenci težko zberejo pozornost na eni temi za več kot nekaj minut. Pri komunikaciji se pogosto slabo poslušajo in si skačejo v besedo. Z igro v namišljeni situaciji sva z učiteljico poskušala vpeljati drugačne komunikacijske vzorce. Učenci so dobro zagrabili igro in se igrivo poistovetili z liki, ki so jih predstavljali/igrali. Pogajanja so bila iskriva, intenzivna in so pripeljala do realističnih rešitev. Po izvedbi so učenci dali nekaj čudovitih mnenj – eno je bilo: všeč mi je bilo, ker smo lahko govorili in bili slišani, kot da smo odrasli.
m
mm
mm
Sredi Ljubljane smo se od srede, 13. 3., do petka, 15. 3. 2019, v kulturo »potopili« učenci, ki nas zanimata gledališče in film.
»Potopili« zato, ker smo si v dveh in pol dnevih ogledali kar 4 predstave, film, sodelovali v delavnicah stripa, plesa, giba, dramaturgije, improvizacije in se po stari Ljubljani podali z wicked turo. Komaj smo našli čas za spanje, ki smo si ga privoščili kar na odru Stare mestne elektrarne. Na odru smo si privoščili tudi kosilo, zajtrk celo pod odrom in večerji v stari Ljubljani.
Predstava Branka Potočana in dua Silence Črni petek je v nas zbudila žalost, ki jo je pesnik Dragotin Kette zapisal v Melanholičnih mislih. Spretnost plesalca na vrvi in mojstrska glasbenika so pred nas postavili sodobno gledališče, ki ga nismo poznali. In veste, da lutkovna predstava Martin Krpan sploh ni bila le za otroke! Še nemščino smo lahko slišali tisti, ki se jo učimo. NOR.MAL je plesna predstava, kjer sta plesalki iz nas »potegnili« domišljijske zgodbe. O mladih beguncih, ki jih nismo sprejeli medse, smo izvedeli v gledališki igri 6. Gospodična Nemitežit, francoski film, pa je odslikaval naša odraščanja. Smo res tako naporni?
Zabavno ustvarjanje v delavnicah, kjer smo se prepustili različnim umetnikom, nam je dalo čudovite izkušnje, tako da smo se vrnili domov kot velika družina. In 11 učencev ter mentorica Jelka Slukan smo podelili Šoli v kulturi 12-krat oceno odlično!
Zapis sva ustvarili Lara Beršnak iz 9. a in Jelka Slukan.
mm
Na prvi vaji je bila najprej na vrsti predstavitev: mentorice (Andreja), učiteljice (Jelka) in nato učencev posamično. Najprej so imeli predstavitev o sebi, potem so odgovarjali na zastavljena vprašanja, in sicer najljubša knjiga, jed, glasba, film, konjiček, šport, poklic … Učenci so se spraševali oziroma si zastavljali vprašanja tudi med seboj: o hrani, knjigah, glasbi, filmih, poklicih … Na koncu srečanja so iz knjižnice vzeli poljubno ali pa najljubšo knjigo, prebrali kratek odlomek in ga obnovili. Zatem so dobili domačo nalogo – in sicer vsak posamično, Glede na različne cilje, interese in izbrano knjigo je Andreja vsakemu dala nalogo, kaj naj pripravi, in sicer bodisi – kaj bi radi igrali, če bi bili slavni igralci oziroma glede na izbrano knjigo in svoje želje naj napišejo, kako bo v prihodnosti.
Napoved nastopa: novoletna tržnica 1. dec.