DRUGOŠOLCI V ŠOLI V NARAVI – KOČEVJE 2015

Objavljeno: 19.05.2015 | Avtor: mlampret

DOŽIVETJA V ŠOLI V NARAVI

Gospa učiteljica Vanja nam je povedala, da bomo šli v šolo v naravi v Kočevje. Zelo sem se veselil in komaj čakal, da bomo šli. Dan pred odhodom sem prebral seznam potrebščin in vse skupaj spakiral v velik kovček.

Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Poslovili smo se od staršev in se odpeljali z avtobusom novim dogodivščinam naproti. Ko smo prišli v Kočevje, smo se zbrali pred domom Jurček. Ko smo razpakirali, smo šli na sprehod čez most nad reko Rinžo v park, kjer smo na tablicah prebrali vse o Kočevju. Najbolj mi je bila všeč slika gradu Fridrihštajn in kočevskega gradu, ki so ga žal po vojni porušili. Grad Fridrihštajn, kjer sta nekaj časa živela Friderik Celjski in Veronika Deseniška, pa je najvišje ležeči grad v Sloveniji. Šli smo naprej ob reki in videli kip Veronike Deseniške in zelo lepo cerkev sv. Jerneja. Nato smo šli do Rudniškega jezera, kjer smo morali biti zelo tiho, da ne bi prestrašili rakcev. Našega voditelja Jureta je rak uščipnil v prst. Naslednji dan smo šli čolnarit po reki Rinži. Najprej smo se vrteli v krogu, nato smo končno zaveslali v pravo smer. Po kosilu in počitku smo šli v gozd, kjer smo opazovali sledi. Nabirali smo palice in storže. Na jasi smo zakurili ogenj, spekli smo jabolka in kruh. Potem smo šli v sobe, da smo vadili za večerni nastop. Timon, Nikola, Sven in jaz smo peli pesmico Lepši svet. Po nastopu smo imeli plesno zabavo. Po zabavi smo bili tako utrujeni, da smo kar popadali na postelje in trdno zaspali. Zadnji dan šole v naravi smo si ogledali kraško jamo, kjer sem videl netopirje in jamskega Debelinka. Potem smo šli v dom Jurček streljat z lokom. Vesel sem bil, ker sem zadel v tarčo. To je bila zadnja dogodivščina šole v naravi, nato smo spakirali in se odpeljali proti domu…

V šoli v naravi sem se imel zelo lepo, veliko novega sem se naučil in upam, da bom še kdaj obiskal Kočevje. Bil pa sem tudi zelo vesel, ko smo prišli domov in sem spet videl mamico, atija, bratca Erika, mamo in ata.

Rok Pinoza, 2. b