DRUGO MESTO V DRŽAVI NA LITERARNEM NATEČAJU EVROPA V ŠOLI

V četrtek, 11. 5. 2017, smo se trije učenci in mentorica Jelka Slukan iz Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica odpravili v Ljubljano na zaključno prireditev natečaja Evropa v šoli.

Na avtobusu smo se zbrali učenci sevniških osnovnih šol. Bilo nas je kar za poln avtobus, tako velikih kot najmlajših, kar dokazuje, kako razširjen in priljubljen je ta natečaj.  Med vožnjo smo klepetali in tako poizkušali odmisliti vznemirjanje, ki je plesalo v naših glavah. Pred vhodom v Festivalno dvorano  nas je pričakala razstava likovnih in fotografskih izdelkov nagrajencev osnovno-in srednješolcev. V levem kotu dvorane smo ugledali drevo v obliki Slovenije, na katerega so obiskovalci lepili listke, v obliki drevesnih listov, z željami. Tudi mi smo na listke napisali svoje želje, kot so: »Želim si, da ne bi bilo vojne v  svetu.« ali pa »Želim si, da bodo vsi dobili službe in zaslužili denar.« ali pa celo »Želim si, da ne bi bilo lakote in revščine.«. Ko smo prilepili listke, smo nagrajenci sedli v sprednje vrste, povabljenci, obiskovalci in mentorji pa so sedeli zadaj. Prireditev je vodila osnovnošolka ene izmed osnovnih šol v Ljubljani. Z odločnim glasom je napovedala nagovore in govore pomembnih gostov. Po govorih je sledila podelitev. Najprej je bila podelitev nagrad literarnega, nato fotografskega in video natečaja. Na platnu nad odrom so se vrteli izdelki nagrajencev. Bili sl izvrstno narejeni in videl se je vložen trud. Iz naše občine je bila poklicana kot nagrajenka likovnega natečaja  Lea Lisec, učenka Osnovne šole Boštanj, ki je zasedla tretje mesto v tretji triadi. Nato so pričeli klicati nagrajence literarnega natečaja in kot drugouvrščeno v tretji triadi so  poklicali mene, Aljo Možina, učenko Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica. Stopiti na oder, pod žaromete je v meni prebudilo tremo, ki pa sem jo hitro potlačila. Prejela sem priznanje in nagrado. Počutila sem se kot na krilih. Ko so poklicali vse nagrajence literarnega natečaja, je sledila skupinska fotografija. Prireditev je popestril  repar Nipke, ki je odrepal tri pesmi in se z nami tudi fotografiral. Nekaj nagrajencev, med njimi sem bila tudi jaz, je ujela novinarka in nas prosila za izjavo in mnenje o prihodnosti Slovenije.

Tega dneva ne bom pozabila, saj je dosežek, ki sem ga dosegla, zelo zaznamoval moje pisateljske izkušnje. Nadaljevala bom s pisanjem in mogoče kdaj tudi izdala knjigo. Do takrat pa lahko pišem predvsem zase.

Alja Možina, 9. b