V CŠOD Čebelica

Objavljeno: 11.12.2017 | Avtor: zvonka Jevševar Kumelj

V CŠOD ČEBELICA

S pričetkom decembra smo začeli odštevati dneve do naše šole v naravi. V sredo, 6. decembra, smo se učenci 4. c in četrtošolci ter petošolci POŠ Studenec veseli z avtobusom odpeljali proti Dolenji vasi pri Čatežu. Dom Čebelica je postal naš dom za naslednje tri dni.

Po prihodu na cilj  smo se namestili v sobe, razpakirali kovčke in postlali postelje. Po malici smo se igrali družabne igre, fantje smo predvsem kartali in se igrali z avtomobilčki. Po kosilu smo odšli na sprehod do Čateža z učiteljem Radom. Pogovarjali smo se o orientaciji. Izvedeli smo, kako določimo strani neba, videli smo tudi sončno uro. Po večerji je sledil zanimiv nočni sprehod s petrolejkami. Opazovali smo zvezde in ugotovili, kje je zvezda Severnica.

Naslednje jutro smo po zajtrku odšli na daljši pohod, na katerem smo preverjali svoje znanje o orientaciji. S pomočjo kompasa in zemljevida smo iskali pravo pot do cilja. Popoldan smo izdelali in preizkusili vozila na balon. Uživali smo še v predstavitvi Aljaske, ki jo je obiskala učiteljica Živa. Zelo zanimiv je bil večer, saj smo imeli zabavo. Vsaka skupina se je predstavila s svojo točko, skupaj pa smo plesali in se zabavali.

V petek sta nas čakali še zadnji dve dejavnosti, lokostrelstvo in preverjanje našega znanja Od skice do načrta v obliki skrivanja ter iskanja skritega zaklada. Najbolj sem užival v lokostrelstvu, saj mi je z lokom uspelo  zadeti sredino tarče. Po kosilu smo pospravili in se z avtobusom vrnili v Sevnico.

Šola  v naravi mi je bila zelo všeč in mi bo ostala v lepem spominu. Izvedel sem veliko zanimivega o orientaciji in preživel prijetne tri dni s sošolci in razredničarko.

                                                                                                                                                                                                                                Svit Cestnik, 4. c

 

V sredo, 6. 12. 2017 smo se odpravili v CŠOD Čebelica. Ob 8. uri smo se zbrali na ploščadi pred šolo. Ko smo se poslovili od staršev, nas je avtobus odpeljal proti Studencu, kjer so se nam pridružili otroci iz podružnične šole Studenec. Skupaj smo nadaljevali pot proti Čatežu pri Trebnjem, kjer se nahaja Dom Čebelica.

Ko smo prispeli v CŠOD Čebelica, nas je pozdravil vodja doma. Po malici nas je pospremil do sob, kjer smo si sami pripravili postelje in spravili oblačila v omaro.

Ta dan smo imeli malo več prostega časa. Najbolj zabavno je bilo, ko smo se odpravili na večerni sprehod s petrolejkami, kjer smo z zanimanjem poiskali zvezde na nebu.

Ko smo se vrnili s sprehoda, smo se umili in s pravljico, ki nam jo je prebrala učiteljica Zvonka, sladko zaspali.

Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili na orientacijski pohod v bližnjo vasico. Razdelili smo se v skupine in imeli nekaj nalog iz orientacije.

Ko smo se vrnili s sprehoda, smo z zanimanjem poslušali učiteljico Živo, ki nam je tudi s slikami predstavila njeno enomesečno potovanje po Aljaski. Po njeni predstavitvi sem videla, da ima res rada naravo.

Sledil je najbolj nor večer v šoli v naravi, saj smo imeli čisto pravi disko. Dokler nam je bilo dovoljeno, smo plesali, peli in se zabavali. Po tako pestrem dnevu pa vseeno nismo mogli zaspati brez pravljice, ki nam jo je prebrala učiteljica Zvonka.

Zadnji dan šole v naravi smo po zajtrku pospravili sobe in svoja oblačila zložili v kovčke. Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina je streljala z lokom, druga pa se je orientirala.

Po kosilu smo se zahvalili vsem učiteljem v CŠOD Čebelica, da so nas naučili in pokazali veliko novega, in se poslovili.

Čeprav mi je bilo v šoli v naravi z mojimi sošolci in učiteljico Zvonko zelo lepo, sem se razveselila, ko sem pred šolo zagledala mamico.

                                                                                                                                                                                                                                   Nia Bedek, 4. c

 

Ko smo prišli v Dom Čebelica, nas je učitelj Damjan zelo lepo sprejel. Po malici smo se razvrstili po sobah. Hrana je bila odlična. Zvečer smo odšli na nočni sprehod. Opazovali smo zvezde. Vsi smo nosili petrolejke.

V četrtek smo spoznali škrata Čateža. Učili smo se tudi

o orientaciji. Učiteljica Živa nam je pokazala slike z Aljaske. Bile so zanimive. Zvečer smo imeli disko. Bilo je zelo zabavno.

Zadnji dan smo spakirali svoje kovčke. Učitelj Rado nam je predstavil zelo zanimiv šport lokostrelstvo. Povedal  nam je eno zelo smešno pravilo: »Počakaj na dovoljenje tečnega učitelja.« Po kosilu smo pri učiteljici Živi v skupinah narisali pot do zaklada, nato pa s pomočjo načrta poiskali zaklad, ki so ga skrili drugi.  Ob pol dveh smo odkorakali na avtobus. Ob treh smo bili že doma.

Trije dnevi so hitro minili. Bilo je zabavno.

                                                                                                                                                                                                                             Gaia Petančič, 4. c

 

V sredo, 6. 12. 2017, smo z avtobusom odrinili iz Sevnice v Čatež pri Trebnjem. Ko smo prispeli, nas je tam pričakal vodja doma Čebelica. Po kosilu smo odšli v sobe in si postlali postelje. Po sestanku smo se odpravili na orientacijski sprehod. Še marsikaj smo počeli do večerje, po večerji pa smo odšli na nočni sprehod. Pred spanjem nam je učiteljica prebrala še pravljico in sladko smo zaspali. Zjutraj nas je prebudila glasba. Po zajtrku smo pričeli z dejavnostmi. Odšli smo na orientacijski pohod, kjer smo videli belo kanjo. Prišel je čas kosila. Res smo bili že lačni. Siti smo se vrnili v sobe, kmalu pa smo odšli v zeleno učilnico. Tam nam je gospa učiteljica Živa pokazala svoja doživetja z Aljaske. V zeleni učilnici smo izdelovali tudi vozila, kar je bilo zelo zabavno. Ko smo povečerjali, je na vrsto prišlo nekaj perfektno odličnega. To je bil Škratov ples. Ko se je končno začel, je vsaka soba izvedla pripravljeno točko, potem pa smo plesali, plesali in plesali, dokler ni učitelj Rado povedal, da je Škratov ples zaključen. Kot ubiti smo popadali v postelje. Učiteljica je zopet prebrala pravljico in zaspali smo. Tudi drugo jutro nas je zbudila glasba. Po zajtrku smo se z učiteljem Radom učili lokostrelstva, vmes pa zlagali gromozanske Lego kocke. Z gospo učiteljico Živo smo skrili zaklade, si izmenjali zemljevide in zaklade poskušali najti. Čas naše šole v naravi se je iztekel. Z avtobusom smo se odpeljali v Sevnico, kjer so nas čakali starši. Povem samo še to: »Še bi šla, ker smo se imeli zares fino.«

                                                                                                                                                                                                                         Manca Božičnik, 4. c

Lokostrelstvo

Gospod učitelj Rado nam je predstavil lokostrelstvo. Naučili smo se petih najpomembnejših pravil. Vsi smo skoraj počili od smeha, saj so bila zelo smešna in nenavadna (npr. počakaj na dovoljenje tečnega učitelja). Ko je gospod učitelj Rado z lokom trikrat zaporedoma zadel sredino tarče, je od nas deklet za nagrado želel eno elastiko za lase. Ker mu je nismo dale, si jo je vzel sam z glave moje sošolke Tjaše.

Nato smo bili na vrsti mi. Vsi smo imeli dober občutek. Ko smo začeli s streljanjem, nam je gospod učitelj Rado pomagal, da smo zadeli v rdeče ali modro polje tarče. Ina voljo smo imeli tri strele in če si vsakokrat zadel v platno, si lahko nato streljal sam brez njegove pomoči.  Streljanje z lokom se mi ni zdelo lahko, ampak zelo komplicirano, saj si se moral pravilno postaviti, prijeti lok, nameriti proti tarči in dovolj napeti puščico, da jo je neslo vsaj do platna. Moj predzadnji strel je bil najboljši, saj sem sama zadela sredino tarče. Na žalost pa je prišel moj zadnji 62. strel in končali sta ste ura ali dve lokostrelstva. Učenci, ki niso želeli streljati z lokom, ali so čakali na streljanje, so v tem času postavljali stolp iz velikanskih kock.

To je bil nepozaben dogodek, saj smo se pri njem zelo zabavali.

                                                                                                                                                                                                                                   Živa Požar, 4. c

 

V četrtek smo v CŠOD imeli dejavnost lokostrelstvo, jaz pa sem se zelo bala streljati z lokom. V mislih sem si vseskozi govorila, da ne bom zmogla. Strah me je nekoliko minil, ko nam je učitelj razložil, kako ravnati z lokom in smo naredili tudi nekaj vaj.

Ena izmed vaj je bila, da smo prste ene roke nekako položili na prste druge roke in čez nastalo luknjo pogledali učiteljev nos. Zakaj je bilo to koristno? Zato, da je učitelj vedel, s katerim lokom bo kdo streljal. Jaz sem bila »levo oko«, ker sem z levim očesom bolje videla in tudi zato sem streljala z lokom za levooke. Ko sem bila na vrsti, sem se malo tresla, ampak pri prvem strelu mi je pomagal učitelj in zadela sem rumeno polje tarče. Medtem ko smo čakali v vrsti za streljanje, smo morali sestaviti najvišji stolp. Zgradili smo že zelo visokega, a ko smo ga sestavili, je učitelj kihnil in stolp se je podrl. Mi pa smo bili vztrajni in smo naredili novega. Med sestavljanjem sem šla streljat z lokom. Ko sem tokrat prišla na vrsto, je učitelj rekel, da lahko poskusim sama, in tudi sem. Potem pa nas je na žalost čakala malica in lokostrelstva je bilo konec.

                                                                                                                                                                                                                              Lana Vurnek, 4. c

 

Najljubši dogodek v CŠOD je bil, ko smo streljali z velikim lokom. To nas je učil učitelj Rado.

Učitelj Rado je bil smešen učitelj. Večkrat se je z nami zabaval. Razvrstil nas je na levičarje in desničarje. Pokazal nam je, kaj se sme in kaj se ne sme. Ko smo videli, kako se strelja z lokom, nam je dal lok in puščice. Ko nam je dal učitelj Rado znak (potrepljal nas je po rami), smo lahko izstrelili puščico.

Tisti, ki niso hoteli streljati z lokom, so uporabljali kocke. Morali so sestaviti najvišji stolp iz kock. Tudi jaz sem sestavljal s kockami, na žalost pa nam ni uspelo zgraditi najvišjega stolpa. Stolp se nam je vedno znova podiral. Ko se je Enej Kozinc spomnil, da bi bilo treba narediti podstavek, smo ga upoštevali in tako tudi naredili. Uspelo nam je zgraditi visok stolp. Učitelj Rado je fotografiral stolp in sliko obdržal.

To je bil nepozaben dan, ki se ga bom z veseljem spominjal.

                                                                                                                                                                                                                                  Enej Cesar, 4. c

 

V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč streljanje z lokom.

Najprej smo se razdelili v dve skupini. Prva je streljala z lokom, v drugi pa so se učili o orientaciji. Pri streljanju z lokom nam je gospod Rado najprej razložil o delovanju loka in kako z njim rokovati. Potem smo prinesli klopi in začeli streljati. Da nam med čakanjem v vrsti ni bilo dolgčas, nam je gospod Rado prinesel kocke.

Med streljanjem si moral biti pozoren na to, da si stal postrani in s tremi prsti počasi potegnil puščico do svojega lica. Med gledanjem z enim očesom si nameril puščico v tarčo in spustil vrvico. V tretjem poskusu mi je uspelo zadeti sredino in bil sem zelo vesel.

V drugi skupini nam je učiteljica Živa govorila o orientaciji. Ko je končala z govorjenjem, smo šli ven in dobili mapo, svinčnik in zaklad. Ko je to razdelila je vsaka skupina  skrila zaklad in narisala zemljevid. Ko je to naredila vsaka skupina, smo si zamenjali zemljevid in iskali zaklade. Ko smo našli zaklad, smo odšli noter in dobili zemljevid Slovenije in kompas. Na zemljevidu  smo označili, v katero smer moramo iti, da pridemo od Čateža in do Sevnice ter zemljevid orientirali. V šoli v naravi sem se zabaval in veliko novega naučil.

                                                                                                                               Jan Gole, 4. c

 

Škratov ples

V Domu Čebelica smo imeli drugi dan večerni ples. Super didžej Rado je poskrbel za zabavne pesmi. Najljubše na plesu mi je bilo, da smo zanj morali sestaviti tudi lastno točko, vsaka soba svojo. Ko smo nastopile vse skupine, je bila modra učilnica polna smeha. Didžej Rado je zavrtel glasbo. Plesali smo na veliko načinov: ču-ču vlakec, polko, v krogu… Ko smo deklice plesale  v krogu, so se nam pridružili fantje. Po živahnem plesu smo se umili, spravili v pižame in v postelje, učiteljica pa nam je prebrala še pravljico za lahko noč.

Sergeja Hrovat, 4. c