Tematske poti

Objavljeno: 16.06.2015 | Avtor: Drago Slukan

 

VODNA UČNA POT

RAD IMAM REKO SAVO

 

avtorica vodne poti: Erika Anzelc Intihar, prof.

PREDSTAVITEV NARAVOSLOVNE UČNE POTI

 

Vodna pot po reki Savi Rada imam reko Savo je predstavljena po postajah. Primerna je za vse razrede osnovne šole. Nastala je med strokovno razpravo z Jožetom Prahom, strokovnjakom in predvsem velikim človekom, ki je obdržal posluh za naravo in ve, kako otrokom približati reko Savo. Ideja vodne poti je njegova, nadgradnja s poustvarjanjem je moj prispevek.

1. POSTAJA

Zberemo se pred OŠ Sava Kladnika Sevnica. Učencem podamo navodila za delo.

Pot nas vodi mimo avtobusne postaje Sevnica čez železniško progo. Ogledamo si tovarno Stilles, kjer izdelujejo stilno pohištvo. V daljavi opazimo tovarno Tanin, ki   svoje ekstrakte iz lesa kostanjevih in hrastovih dreves proizvaja z odgovornostjo do narave in socialnega okolja, v katerem deluje. Iz tovarniškega območja nas pot pripelje do reke Save. Tu je varno mesto, kjer se učenci lahko sprostijo in ni nevarnosti.

Učencem na

2. POSTAJI lahko ponudimo različno znanje. Odvisno od področja, ki vas zanima.

Orientacija: Poimenovanje okoliških hribov in krajev: Boštanj, Studenec, Sv. Rok, Lamperče, Lisca. Sava je 940 km dolga reka v jugovzhodni Evropi. V Sloveniji ima reka Sava dva izvira: Sava Dolinka izvira kot Nadiža v Tamarju, ponikne, in ponovno pride na dan v Zelencih pri Ratečah in teče proti jugovzhodu. Sava Bohinjka je izvirni krak Save. V Radovljici se s Savo Dolinko združi enoten tok in pridobi skupno ime Sava.

Ogled brežin: Na mestu, kjer stojimo, je dobro vidna razlika med mrtvimi in živimi brežinami. Učenci sami presodijo, katera je lepša na ogled. Mrtve brežine so zalite z betonom in velikimi kamni. Življenja na teh brežinah še dolgo ne bo. Ponujajo se nam različna vprašanja: Kam naj gredo ptice, ki se spomladi vrnejo v svoja gnezda in jih tam pričaka betonska brežina, kam naj se zarijejo živali, ki zimo predremljejo ali prespijo, kje je prostor za razmnoževanje, učenje mladičev za preživetje. Njihove odgovore, razmišljanja kasneje pri urah slovenščine lahko zapišete v obliki spisov. Na nasprotni strani pa gledamo žive brežine, ki so obrasle z grmovjem. Res je, da na kakšnem grmovju visi plastična vrečka. Tako vsaj vemo, da reka Sava narašča in pada. Zakaj? Zaradi padavin in v novejšem času zaradi regulacije reke, ki jo upravljajo hidroelektrarne.

Ribe, ki plavajo v reki Savi: Podust, platnice, mrene, jezi. Naša zunanja sodelavca Jože Prah in Tanja Košar imata s seboj slike rib, ki si jih učenci ogledajo. Razlago prilagodijo starosti učencev.

Hidroelektrarna Blanca je tretja hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi z največjo močjo 42 MW. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi agregati.
HE Blanca v slovenski elektroenergetski sistem prispeva približno en odstotek trenutne letne proizvodnje električne energije v Sloveniji, proizvajala pa bo tudi vršno energijo ter nudila možnosti za prodajo sistemskih storitev. Predvidena je polna avtomatizacija elektrarne in obratovanje brez posadke ter daljinsko vodenje iz centra vodenja.

HE Boštanj je druga hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi z največjo močjo 36 MW. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi cevnimi agregati.
HE Boštanj v slovenski elektroenergetski sistem prispeva približno en odstotek trenutne letne proizvodnje električne energije v Sloveniji, proizvajala pa bo tudi vršno energijo ter nudila možnosti za prodajo sistemskih storitev. Predvidena je polna avtomatizacija elektrarne in obratovanje brez posadke ter daljinsko vodenje iz centra vodenja.

Čistilna naprava: Čiščenje odpadnih voda v povodju spodnje Save je eden izmed prvih projektov na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Njegov najvažnejši cilj je zmanjšanje nadaljnjega onesnaževanja tako površinskih kot podzemnih voda. Tako bo z zmanjšanjem komunalnih virov onesnaženja v reko Savo izboljšana kakovost reke Save, zmanjšan prekomejni vpliv onesnaženja v sosednjo Hrvaško, zmanjšan vpliv onesnažene površinske vode Save v podtalnico in s tem tudi zagotovljeno varovanje in zaščita vodnih virov Krško-Brežiškega polja.

Ribja steza: Vodne turbine ubijejo in ranijo veliko rib, veriga elektrarn lahko uniči večino rib v območju. Visoka pregrada preprečuje vodnim organizmom, predvsem ribam, gibanje gor in dol na drstišča, pasišča in skrivališča. Ribje steze omogočajo vodnim organizmom gibanje po reki navzgor in navzdol, nekateri pa v stezi živijo. Učinkovitost ribjih stez je treba preverjati nekaj let in stezo popravljati toliko časa, da deluje. Vsi, ki jih skrbi usoda Save in življenja v njej, si želijo, da nobena nova HE ne bi smela biti brez DELUJOČE ribje steze in naprave za odvračanje rib od turbin.

Tema je uporabna za razmišljanje in razvijanje domišljije. Učenci pri pouku slovenščine pišejo spis v prvi osebi (Jaz, riba…), članek z osupljivim naslovom (Naša elektrarna na Blanci ima ribjo stezo. Bravo!!), članek z zavajajočimi dejstvi (višji razredi) …

Tukaj lahko nemoteno učenci vržejo kakšen kamenček v vodo (kdo dlje vrže, naredi več žabic). Odpravimo se čez most, kjer si ogledamo ne/deročo reko Savo. Ugotavljamo, kakšne barve je in zakaj je takšne barve. Pridemo do edinega nevarnega mesta, to je prehod za pešce čez zelo prometno cesto. Na drugi strani se povzpnemo po slepi cesti do prvega drevesa in pridemo do

3.POSTAJE Sedemo pod hruško, ki ji še danes pravimo tepka. Zakaj?

V času francoske okupacije, v času Napoleona, je tu mrgolelo vojakov. Vladala je lakota in vsi so skrbeli, da nobena stvar ni šla v odpad. Tako tudi hruške ne. Vojaki so bili večkrat lačni kot siti in so pobrali in obrali vse, kar so videli. Pri tem se je delala škoda. Da bi obvarovali kmečki pridelek, so sprejeli ukaz, da pretepejo vsakega, ki ga vidijo na nabira in pobira sadeže z drevesa ali pod drevesom. Tako se je iz tistega časa obdržala beseda tepka za hruško. Tu lahko posedimo in prvič pomalicamo. Učence opozorimo na razgled, saj vidimo Sevnico z druge strani kot prej. Bolje vidimo mrtve brežine. Pot nas vodi po Boštanju. V letnem času opozorimo na izumirajoče travnike zaradi pretiranega kmetijstva. V pomladanskem času lahko naberemo prve pomladanske znanilce. Ob poti stoji star slovenski kozolec, ki si zasluži našo pozornost. Med hojo nas ves čas spremlja Sava. Opazujemo njene ovinke. Dobro je vidno, kako se mesto razvija ob reki. Poudarimo, da to ne prinaša samo ugodnosti, ampak tudi odgovornosti. Iščemo razlike med naseljem (Boštanj), mestom (Sevnica), vasjo, zaselki, posamezne domačije.

Po cesti, ki ni prometna, se odpravimo do glavne ceste, ki jo prečkamo. Pridemo do

4. POSTAJE in se ustavimo na mostu, ki teče čez reko Mirno. Pri izlivu Mirne v Savo v Boštanju je največje drstišče podusti v Sloveniji, nekateri pa pravijo, da celo v Evropi. Ribiška družina Sevnica si prizadeva, da bi Sava kljub elektrarnam ostala živa reka z ribjo stezo, ki bo dejansko lahko služila namenu.

Za gojitev postrvi so se odločili zato, da bi zaščitili genetsko čisto vrsto, ki živi v okoliških potokih. Odlovljeno jato so položili v bazene pri ribogojnici, napajane iz deviško čistega, pitnega Rajnskega potoka, ki izvira v bližnji kraški jami. Danes za ohranjanje pestrosti ribjega življa niso tolikšen problem veliki industrijski onesnaževalci, kot so nevarne okoljske spremembe in gradbeni posegi v porečja. Glede Mirne imamo srečo, da ima reka še toliko samoočiščevalnih sposobnosti.

Lov podusti na drstišču v Mirni v Dolenjem Boštanju

Reka Mirna, ki teče skozi Dolenji Boštanj in se tam izliva v Savo, je bila bogata z ribami. Tudi danes ob Mirni ribarijo navdušeni ribiči, samo manj jih je kot včasih. Spomladi, okoli velike noči, se na Mirni prične težko pričakovana atrakcija: drst podusti. Ribe naj bi, po pričevanju starejših, priplavale v velikih jatah iz Črnega morja. Včasih je bil drst za krajane Boštanja priložnost zaslužka, ribe iz Mirne so se potem v velikih vrečah tovorile na sejme in tržnice vse do Ljubljane in Zagreba. Lovile so predvsem ženske, ob večerih so “zajezile” reko in z rokami iskale ribe po vodi in jih metale v pripasane “lavške” – posebej prirejene vreče iz jute. Dekleta in žene so se po kakšnih 10 minutah pogrele ob ognju, potem pa spet poskusile. Pripovedi naših starih mam so še danes polne doživetij in nostalgije po lepih večerih in nočeh… (slika). Tudi danes ribe spomladi še priplavajo in se drstijo. Pravijo, da jih je vse manj, pa tudi lovimo jih ne več. No ja, vsaj tako kot včasih ne.

Pot gre naprej skozi Boštanj. Nekje na poti se nam odpre razgled nad Sevnico. Dober prostor za malico in požirek vode. Spustimo se po hribu in za nalogo poiščejo izvir vode kot

5. POSTAJO. Učenci hitro najdejo izvir pitne vode. Odvisno od časa, v katerem ga boste obiskali, bo njegova čistost. Voda je pitna. Pogovorimo se, kako priteče voda iz podzemlja. Laže si predstavljajo, kako se manjše vode izlivajo v potoke in potoki v reke, morja. Če izvajamo naravoslovni dan z jemanjem vzorcev čiste vode, se razdelimo v skupine in učenci samostojno vzamejo vzorce vode po navodilu, ki so ga dobili že prejšnji dan v šoli. Po varni poti urejeni s pločniki in prehodi za pešce se odpravimo proti Sevnici. Učence opozorimo, naj si ogledujejo reko Savo, mostova in hidroelektrarno Boštanj.

Ustavimo se na sredini mosta čez Savo

6. POSTAJO, kjer si ogledamo Savo v vsej njeni lepoti. Naprej si ogledamo železen železniški most. Če ste na poti z učenci prve triade, so na tej točki, že kar utrujeni.

Do šole ali avtobusne postaje nas loči pet do deset minut hoje.

ZAKLJUČEK

 

V Sloveniji je okoli sto gozdnih in naravoslovnih učnih poti, ki vabijo k obisku. Učne poti so se v Sloveniji začele pojavljati po letu 1974. Pomeni, da imamo veliko strokovnjakov na področju učnih poti. Imamo veliko število zainteresiranih za obisk učnih poti.

Učne poti so del mojega odgovora, kako izpeljati splošne cilje iz SPO v prvi triadi in NIT v drugi triadi. Načrtovanje in izpeljava učnih poti je del moje strokovne rasti. Kaže se v iskanju novega, zanimivega. Pomembno se je približati učencu in mu predstaviti živali, rastline, okolje, gozdove, travnike na njemu primeren način.

Izobraževalni namen učnih poti vidim v tem, da učenca informira, sprošča in na splošno razvija zavest do vrednot dejanskega okolja ter s tem dviguje kakovost sodobnega življenja.

Vzgojno funkcijo učne poti dosežemo s tem, ko se učenci zavedanjo zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

Vljudno vabljeni na naravoslovni dan. Radi Vam priskočimo na pomoč ali smo Vam na voljo za informacije.

 

 

 

VIRI

FERBEŽER, I.(2008).Samopodoba mlajših nadarjenih otrok. Radovljica, Didakta.

ARSENIJEVIĆ M, mentor Marko Debeljak, diplomsko delo, 2006 Model učne poti na primeru parka Rafut, Nova Gorica

MAKOVEC M. Haložan in sodelavci, (2010) Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti

UČNI načrt. Program osnovna šola. Poznavanje okolja [Elektronski vir]

UČNI načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika [Elektronski vir]

Strokovni posvet z naslovom »Izzivi Save«, ki je bil 30. 5. 2008 v Radečah

http://www.he-ss.si/he-blanca.html

http://www.ekolist.si/documents/s44-izgradnja-kanalizacije-in-centralne-cistilne-naprave-sevnica.pdf

http://www.ks-bostanj.si/znamenitosti.htm