Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 7

Objavljeno: 13.02.2019 | Avtor: Gordana Kenda Kozinc

film Črna

Naši mladi filmski navdušenci so pod mentorstvom Jelke Slukan in somentorstvom Tomaža Pavkoviča ponovno zavihali rokave in v letošnjem šol. letu že 7. leto zapored ustvarili novo filmsko stvaritev z naslovom Črna.

Tričlanska komisija v sestavi Gordane Kenda Kozinc (predsednica), Barbare Košar (članica) in Valentine Žveglič (učenke) je ob pregledu vsega zapisanega gradiva ter ogledu filma prišla do zaključka, da delo v celoti ustreza zahtevam, ki so navedene v 7., 8. in 9. točki Razpisa, zato prejme bronasto priznanje in je nadalje uvrščeno na regijsko tekmovanje.

Film je nastal po književni predlogi Bogdana Novaka Bela past, v kateri eden izmed književnih junakov zaradi zavisti in ljubosumnosti prepusti svojega tovariša na milost in nemilost v snežnem metežu. Na srečo mu vest še pravočasno potrka na srce in dušo, da stori odločilen korak, s katerim sicer tvega lastno življenje, da reši prijatelja. Tako se za svoje slabo dejanje pokesa in popravi svojo napako. Enako sporočilo nosi tudi Črna. Ida in Nika sta zavistni in ošabni filmski junakinji, ki želita škodovati svojima prijateljicama Lari in Izi. Dekleti se prav tako arogantno obnašata tudi do ostalih filmskih junakov. Toda skrivnostno bitje, Črna, ki se pojavi v več kadrih, povzroči, da se v negativnima junakinjama prebudi vest. Obe sprevidita svoja napačna ravnanja in se opravičita prijateljicam za vse slabo, ki sta ga storili. Na koncu dobro premaga zlo.

Originalnost nastalega filma je v samem izboru žanra, saj gre za preplet drame z grozljivimi elementi (lik Črne). Pohvaliti je potrebno tudi neomajnost in vztrajnost celotne ekipe, saj je velik del svojih kadrov posnela v idilični pokrajini pokljuškega gozda in previsne stene. Snemanje v naravi, tako rekoč pod milim nebom, je od mladih ustvarjalcev zahtevalo veliko energije. Ne samo dobro fizično pripravljenost, ampak tudi ogromno truda in iznajdljivosti, zlasti pri iskanju ustrezne zvočne jakosti in vidnosti, saj so želeli, da se ti prizori odvijajo v temi. S tem so stopnjevali napetost dogajanja in grozljivost Črne. Hvalevredna je tudi njihova odločitev, da v film vnesejo elemente tako slovenske naravne (Pokljuka) kot tudi kulturne dediščine (motiv črnih žena). Že na samem začetku filma izvemo, kako ena izmed filmskih junakinj v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske bere o pojavu skrivnostnih črnih žena. Zanimiva je tudi njihova odločitev, da svojo igralsko zasedbo obogatijo tudi s štirinožnim prijateljem.

Mladim filmarjem je tudi tokrat z veliko ustvarjalne domišljije uspelo posneti film, v katerem nastopajo liki, ki v svojih negativnih (ošabnost, zavist …) kot v pozitivnih lastnostih (prepoznati svoje napake, jih popraviti; prositi za opravičilo) odslikavajo vsakdanje življenje mladih. Da gre za delo mladih ustvarjalcev, je razvidno tudi iz vsebine in dolžine filmskih replik, ki so kratke, saj mladi neradi govorijo na dolgo, če to ni potrebno.

Na koncu lahko tako mentorjema kot mladi filmski ekipi iskreno čestitamo, da jim je z veliko pozitivne naravnanosti, truda in delovne vneme ponovno uspelo izvirno poustvariti še eno književno delo. In če se film začne s kadrom v knjižnici, je prav, da se tam tudi konča. Knjige so naša vrednota, so naše okno v svet, in kjer nastopa domišljija, tam je pot brez meja in omejitev. Tam je naša vést, dobra ali slaba, in čeprav je včasih črna, nas takrat kliče k prebujanju in spreminjanju svojih (slabih) dejanj.

Hvala za človeško (za)vést in hvala za novo stvaritev – film Črna.

Zapisala: Gordana Kenda Kozinc, prof.