Slovenščina ima dolg jezik 6: Tista z obale (film)

Objavljeno: 13.02.2018 | Avtor: Sergeja Seljak

Slovenščina ima dolg jezik, Književnost na filmu 6

Tista z obale

Že 6. leto zapored je našim mladim filmskim ustvarjalcem uspelo ustvariti film pod okriljem mentorice Jelke Slukan in somentorja Tomaža Pavkoviča. Tokratni film z naslovom Tista z obale je nastal po literarni predlogi Ivana Tavčarja Tržačan.

Tričlanska komisija v sestavi Gordane Kenda Kozinc (predsednica), Sergeje Seljak (članica) in Lize Senica (učenke) je ob pregledu vsega zapisanega gradiva ter ogledu filma prišla do zaključka, da delo v celoti ustreza zahtevam, ki so navedene v 7., 8. in 9. točki Razpisa, zato prejme bronasto priznanje in je nadalje uvrščeno na regijsko tekmovanje.

V središču zgodbe sta protagonista, posvojenka Lara in Luka, ki je biološki sin njenih posvojiteljev. Zgodba orisuje Larino sprejetost v posvojiteljsko družino. Vidimo lahko, da se oba starša do nje obnašata zelo mačehovsko, sta verbalno in fizično nasilna, medtem ko sta izredno ljubeča do svojega sina. Filmska zgodba sledi dogajanju Tržačana, a je v številnih motivih bolj optimistična, saj izvemo, da Larine prijateljice odreagirajo na njeno stisko in pošljejo pomoč policista. Prav tako vidimo, kako se odnos njenega brata Luka skozi zgodbo iz izrazite nenaklonjenosti (ki mu jo s svojim ravnanjem vcepita starša) spremeni v prijateljski in čuteč bratski odnos. Navsezadnje pa je optimističen tudi konec, saj glavna junakinja ne konča tragično, ampak se zanjo izkaže upanje v svetlejšo prihodnost, ki se pojavi s povabilom tete Jožice. Slednja Laro in Luka povabi v varno hišo v Izolo.

Pohvalili bi odlično igro glavne igralke Lare, ki je tudi z obrazno mimiko prepričljivo izražala svoje čustveno stanje. Filmarjem je uspelo poiskati izrazno ustrezna glasova za vlogo matere in tete Jožice. Pohvalno je, ker so prizori prostorsko zelo razgibani (šola, stanovanje, domači kraj, obala …). Krasno so aktualizirali zgodbo: z ozaveščanjem o varnih točkah, z uporabo mobitela za širjenje zlonamernih informacij in fotografij ter s predstavitvijo družbe, ki naj bi imela posluh za socialno šibkejše (posredovanje policista, varna hiša …). Na koncu bi pohvalili tudi glasbeno podlago šolske vokalno-instrumentalne skupine Modra minuta, ki je obogatila sam film.

Tudi letos je našim filmarjem čudovito uspelo poustvariti književno vsebino z, na prvi pogled, zastarelo tematiko in jo »preobleči« v moderno različico zgodbe, ki je lahko še kako verjetna v današnjem času. Čeprav je v začetku v vodo vrženi kamen povzročil bolečino in stisko glavne junakinje, se te solze v zadnjem kadru zabrišejo s tovariško gesto sprave (Luka Lari poda brisačo).

Ob koncu jim za uspešno opravljeno delo iskreno čestitamo in zaželimo, da si bo njihova filmska zgodba utrla pot v lasten krog gledalcev.

                                                   Zapisali: Gordana Kenda Kozinc in Sergeja Seljak